Vsi se pritožujemo, kako smo pod stresom zaradi dela, skrbi za družino, naših financ in kako vsak dan težko pridemo skozi številne obveznosti na našem to-do listu. Ob vsem tem smo pod stresom še zaradi politike. Dnevne novice nas že več kot dve leti dnevno bombardirajo s podatki, kako je naše življenje ogroženo zaradi COVID-a. Kako bomo vsak čas umrli mi ali naši bližnji.
In sedaj, ko se je to končno malo poleglo in smo morda celo malo zadihali, vključimo radio, da bi uživali ob prijetni glasbi.
A namesto popevke slišimo glas, da smo v III. svetovni vojni. Če že ne bo III. svetovna, pa najmanj kar bo, bo vojna v Ukrajini vplivala na prav vsakega od nas z visokimi cenami in izgubo služb. Ob novicah me kar strese. Takoj pomislim na mrzlo stanovanje, in vidim Putinov obraz, ko s hladnim ruskim užitkom privije pipico za plin. Res sproščujoče.
Res sproščujoče….
To vse gotovo ne vpliva na naše splošno dobro počutje.
Po prebranem, za trenutek prisluhnimo svojemu telesu.
Najmanj kar opazimo, če v mislih podoživimo zapisano, …. da plitko dihamo in se v telesu ne počutimo prav prijetno.
Zanimivo je, da si ne želimo priznati, da smo se tako navadili na visok nivo stresa v svojem življenju, da smo od stresa že odvisni. Za nas je postal nova normalnost. Priznanje, da smo zaradi hitrega načina življenja in dnevnih novic zaradi COVID-a, že čisto na koncu, bi bilo za nas osebni poraz.
A koga puščamo s tem na cedilu?
Sebe.
Ko vprašam kolegico ali je pod stresom, gladko odgovori, da ne. Ob tem pa žonglira s skrbjo za ostarele starše, svojo srednješolko in nerazumne obveznosti, ki ji srednja šola nalaga. Ob tem vodi še pisarno, lovi roke, plačuje račune tako za pisarno in dom, skrbi za svojo ostarelo babico, ……
Ko sediva na kavi kaže vse znake izgorelosti. Tako kot večina.
Na drugi strani, pa nas iz družbenih medijev iz vseh strani bombardirajo profili trendseterjev, influencerjev, naših znancev in nekaterih prijateljev, s svojim polnim življenjem.
Svojo popolnostjo.
Objave so jasne…
Vsi okoli nas z lahkoto žonglirajo vse obveznosti, ob tem pa vsakdan bolje izgledajo. Denar jim kar sam priteka na račun in na instagramu objavijo še sliko svojega popolnega zagorelega telesa iz luksuznega dopusta z ležalnika iz Maldivov. Ob tem pa še tri recepte za odlično kosilo, nasvete kako vzgajati otroka, najavijo izdajo knjige in hkrati predstavijo novo metodo trženja.
Vzemimo si čas ta trenutek … in si za trenutek prisluhnemo…
Verjetno smo globoko nekje občutili, da se počutimo … ne dovolj dobre.
Prepričujemo se, da je vse iluzija in marketing, pa vendar… občutki globoko v nas niso dobri.
Če si priznamo, da nam, …. ob tem, ko nimamo popolnega telesa, nismo na hitro oblikovali treh vrhunskih receptov in nove metodo trženja, že naše “preprosto” življenje povzroča stres, ….stres, ki ga še komaj obvladamo, si priznamo poraz. Le kako smo lahko pod stresom, če nas tisoče ljudi gleda iz medmrežja, ki so popolni, super uspešni, z izklesanim telesom in popolnoma sproščeni?
Dejstvo pa je, da če si priznamo, da smo na robu, kar še lahko prenesemo, se bojimo, da ne bomo zmogli naprej. Da se bomo enostavno sesuli.
To si ne morem privoščiti glede na naše družine, in položnice, ki tako redno prihajajo.
Čutimo, da ne moremo več tako naprej, a nimamo druge rešitve. Zato vztrajamo in odmislimo. Vsak dan znova.
Se ti ne zdi, da je res zadnji čas?
A, da lahko izstopimo iz začaranega kroga, v katerega smo se ujeli, si moramo najprej priznati naše stanje. Ga ozavestiti, razumeti. In šele, ko se zavemo globine resnosti izziva, ki je pred nami, lahko sprejmemo odločitev.
Odločitev, da bomo nekaj glede tega naredili.
Če ste si priznali, da pa morda ste pod stresom in ste ugotovili, da občutek, ki ga sedaj imate v telesu, želite v bodočnosti omiliti, potem nadaljujte z branjem. Če menite, da niste, nikar ne izgubljajte časa.
Čas je, da se zavemo globine resnosti izziva dolgotrajnega ali ponavljajočega stresa.
Malo stresa je normalen del vsakdanjega življenja. V majhnih količinah je celo koristen. Nizka raven kortizola povzroči znižanje pritiska, krvnega sladkorja, zniža vnetje v telesu ter poveča produkcijo možganskih celic – nevronov.
Stres je neizogiben del našega vsakdana, vendar dlje trajajoča ali ponavljajoča izpostavljenost stresu prinese davek na našem telesu in možganih.
Povzroči tako fizične kot psihološke težave in degradacijo.
Spomnite se na obdobje, ko ste bili v zahtevni službi.
Ali ko ste bili v službi z nepopustljivim zahtevnim šefom, ki ga z ničemer niste mogli zadovoljiti?
Ali ko ste skrbeli za bolnega starša. V tem času, ali ste kdaj opazili, da težje sprejemate enostavne odločitve, ne najdete prave besede, izgubljate svoje ključe, ste manj potrpežljivi, se počutite manj privlačne in ste manj družabni.
To niste bili vi.
Bila je vaša biologija in znanost ima odgovore in rešitve.
Ponavljajoč stres je glavni povzročitelj trajnega vnetja v telesu. Vnetje pa vodi v številne zdravstvene težave, vključno v diabetes in srčne bolezni. Dolgotrajni stres vpliva na produkcijo hormona kortizola (znan kot hormon stresa) v našem telesu.
Ta pa je ključna za naše dobro počutje ter uspešnost.
V kolikor smo se zataknili v stresu, je kortizol dlje časa dvignjen nad normalno raven. To povzroči v možganih poškodbe in krčenje hipokampusa (predela možganov), ki uravnava nivo produkcije kortizola, kar vpliva na to, da si težje zapomnimo informacije ali da jih prikličemo v spomin. Hipokampus igra centralno vlog pri učenju in spominu. Ne povzroči le motnje spomina, prinese fizične težave, pri ženskah neredno menstruacijo. Povišan kortizol vpliva na del možganov imenovan prefrontalni korteks, ki uravnava misli, čustva in akcije, s tem, da komunicira z ostalimi deli možganov.
Zmanjšanje volumna možganov kaže na večjo možnost demence, ki se razvije po 10 do 20 letih. Si to želite?
Dolgotrajen stres vpliva tudi na razmerje drugih neurotransmiterjev, ki so pomembni za delovanje možganov in modulirajo naše kognitivne sposobnosti in razpoloženje.
Med drugim na količino serotonina. Serotonin je pomemben za uravnavanje našega razpoloženja. Uravnava občutek dobrega počutja in sreče, anksioznosti in ritem spanja. Dvignjen kortizol tako vpliva tudi na naš ritem spanja. Dolgotrajni stres lahko vodi nato v simptome izgorelosti, ki poveča pogostost kognitivnih napak v vsakdanjem življenju.
In ne samo to.
Znanstveniki so odkrili, da naši možgani naše celotno življenje producirajo možganske celice – nevrone. Dolgotrajen stres kot tudi pomanjkanje spanja pa zavirata njihovo produkcijo.
Ko smo preobremenjeni s službenimi obveznostmi ali v šoli, to vodi v zmanjšanje občutka uspešnosti in povečano dovzetnost za anksioznost. In s tem se oblikuje začaran krog.
Dolgotrajen stres vpliva tudi na ravnotežje med racionalnim razmišljanjem in čustvi, kar začaran krog še utrdi.
Dodatno v stresni situaciji prispeva še del možganov imenovan ventromedijalni prefrontalni korteks, ki igra vlogo v čustveni kognitivnosti – kot je ocenjevanje družbene pripadnosti in učenje o strahu – to lahko še dodatno sproži neracionalni strah. Na koncu strah preplavi sposobnost možganov za hladno, racionalno sprejemanje odločitev.
Ravno to, pa se je zgodilo s kopičenjem wc papirja in razkužil v času korone.
Nadaljevanje v naslednjem delu bloga. 
Če si že danes želite izstopiti iz začaranega kroga sodobnega sveta, vam predlagam, da vstopiti v Be.Enso svet. Tam lahko naredite prvi korak na pot sproščenosti, sreče in s tem več energije.
